{"id":177440,"date":"2023-05-23T08:53:21","date_gmt":"2023-05-23T06:53:21","guid":{"rendered":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/?p=177440"},"modified":"2023-05-23T12:57:07","modified_gmt":"2023-05-23T10:57:07","slug":"doseganje-zdrave-telesne-teze","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/doseganje-zdrave-telesne-teze\/","title":{"rendered":"Dobra hrana in dobra prebava \u2013 zaveznika pri doseganju bolj zdrave telesne te\u017ee"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

Najnovej\u0161e znanstvene raziskave so pokazale, da stroge redukcijske diete dolgoro\u010dno niso u\u010dinkovite<\/strong>. Razne izlo\u010ditvene diete in zmanj\u0161evanje energijskega vnosa sicer lahko prispevajo k hitrej\u0161emu huj\u0161anju, vendar se telo zelo hitro prilagodi takim \u00bbdietam\u00ab in zmanj\u0161a presnovno porabo energije, zato se padanje telesne te\u017ee kmalu zaustavi, kar ima demotivacijski u\u010dinek na osebo, ki je izbrala tovrstno prehrano. Vrnitev k obi\u010dajni prehrani po omejevalni dieti privede do pove\u010danja energijskega vnosa, s tem pa do hitrega povratka k za\u010detni telesni te\u017ei, kar je bolj znano kot \u00bbjojo u\u010dinek\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Poleg tega se zaradi neuravnote\u017eene prehrane ter samoiniciativnega izvajanja omejevalnih diet pogosto pojavijo prebavne motnje in te\u017eave, kar lahko privede do motenj v ravnovesju \u010drevesne mikrobiote, tj. do disbioze. \u0160e ve\u010d, zaradi nepravilne in neuravnote\u017eene prehrane, pa tudi drugih zunanjih dejavnikov, kot so nenehen stres, pomanjkanje spanca, u\u017eivanje alkohola ter nezadosten in neustrezen vnos teko\u010dine, vse ve\u010d ljudi trpi zaradi prebavnih motenj, ki vklju\u010dujejo zaprtje ali prepogosto iztrebljanje ter bole\u010dine v \u017eelodcu in \u010drevesju, zgago, bole\u010dine v trebuhu, napihnjenost, vetrove in celo sindrom razdra\u017eljivega \u010drevesja. V primerjavi z ljudmi z zdravo telesno te\u017eo se prebavne te\u017eave in oslabljeno delovanje \u010drevesja pogosteje pojavljajo pri ljudeh s prekomerno telesno te\u017eo in debelostjo. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n

Sodoben in u\u010dinkovit pristop k huj\u0161anju vklju\u010duje postopno in dolgoro\u010dno vzdr\u017eno spremembo \u017eivljenjskega sloga, ki bo zagotovila zdravo in u\u010dinkovito delovanje prebavil in presnove.<\/p>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n<\/div>\n\n

\n \n\n

Najprej je treba vedeti, da \u00bbdobra hrana\u00ab spodbuja \u00bbdobro prebavo\u00ab<\/strong>, zato je pravilna prehrana edini \u00bbdober\u00ab na\u010din za doseganje zdrave telesne te\u017ee. Kaj je pravilna prehrana oziroma kaj pomeni \u00bbdobra hrana\u00ab, pogosto ni dovolj dobro pojasnjeno.<\/p>\n\n\n\n

Najprej opredelimo pojem \u00bbdobra hrana\u00ab. Najbolj\u0161i vir energije in hranil je naravna hrana oziroma hrana v svoji prvotni obliki<\/strong>. Sve\u017ea zelenjava in sadje, stro\u010dnice, semena, \u017eita in polnovredne moke, nepredelano meso, ribe in jajca, preprosti mle\u010dni izdelki, kot so jogurt, acidofilno mleko, kefir in sve\u017ei siri, ter hladno stiskana olja (olj\u010dno, repi\u010dno, bu\u010dno, son\u010dni\u010dno, kokosovo itd.) so osnova dobre prehrane. Ta \u017eivila morajo biti temelj vsakega obroka. Prehrambni izdelki, zlasti tisti bolj kompleksni, vsebujejo veliko konzervansov in drugih dodatkov, ki mo\u010dno obremenjujejo prebavni sistem in ovirajo njegovo delovanje. Prav zato se je treba pri nakupu \u017eivil \u010dim bolj osredoto\u010diti na sve\u017ea, polnovredna, nepredelana ali minimalno predelana \u017eivila. Sve\u017ea \u017eivila seveda zahtevajo dodaten \u010das, ki ga je treba vlo\u017eiti v njihovo pripravo, vendar se danes vse bolj uveljavlja vnaprej\u0161nja priprava obrokov, ki jih lahko u\u017eivamo ve\u010d dni, kar bistveno olaj\u0161a pridobivanje ustreznih prehranjevalnih navad. Vnaprej\u0161nja priprava obrokov ne samo zmanj\u0161a breme priprave obrokov med tednom, ampak nas tudi spodbudi k aktivnemu premisleku o tem, kaj jemo, in na\u010drtovanju, kaj bomo jedli, ter zagotavlja redne obroke brez dolgotrajnega stradanja in prenajedanja ter naklju\u010dnega kupovanja \u017ee pripravljenih prehrambnih izdelkov in hitre hrane.<\/p>\n\n\n\n

Pravilna prehrana, \u010de je sestavni del zdravega \u017eivljenjskega sloga, prina\u0161a celo vrsto veri\u017enih u\u010dinkov<\/strong>. Zagotavlja ob\u010dutek nadzora nad prehranjevanjem, bolj\u0161o in bolj redno prebavo ter ve\u010d energije in zadovoljstva. Zdrava prebava omogo\u010da bolj\u0161i izkoristek hranil<\/strong>, bolj\u0161o absorpcijo vitaminov in mineralov<\/strong> ter s tem manj\u0161i ob\u010dutek lakote in utrujenosti<\/strong>, kar pripomore k temu, da so dobre prehranjevalne navade dolgoro\u010dno vzdr\u017ene<\/strong>.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Sve\u017ee sadje in zelenjava, stro\u010dnice in polnozrnata \u017eita so odli\u010den vir zlasti prehranskih vlaknin, tako topnih kot netopnih. Prehranske vlaknine <\/strong>so osnovni dejavnik, ki prispeva k zdravju prebavil. Netopne prehranske vlaknine, ki jih je najve\u010d v stro\u010dnicah in \u017eitih ter lupinah sadja in zelenjave, so pomembne za gibljivost prebavil in mehkej\u0161e blato, kar zagotavlja pravilno \u010di\u0161\u010denje prebavnega sistema. Po drugi strani ta \u017eivila vsebujejo tudi velik dele\u017e topnih prehranskih vlaknin, zlasti pektina, ki je prebiotik, oziroma hrano za \u010drevesno mikrobioto, saj ji omogo\u010da bolj\u0161o rast in zagotavlja ravnovesje v prebavnem sistemu. Dokazano je, da zdrava \u010drevesna mikrobiota pozitivno vpliva na obnavljanje \u010drevesnih celic<\/strong>, zaradi \u010desar je samo \u010drevo manj prepustno, kar posledi\u010dno koristi celotnemu telesu, zlasti imunskemu sistemu.<\/p>\n\n\n\n

Splo\u0161no znano je, da sta sadje in zelenjava<\/strong> poleg odli\u010dnega vira hranil in vode brez dvoma tudi najbolj\u0161i vir vitaminov in mineralov ter biolo\u0161ko aktivnih snovi z mo\u010dnim antioksidativnim delovanjem. Vse te snovi imajo zelo pomembno vlogo pri energetski presnovi, pa tudi pri \u0161tevilnih drugih presnovnih procesih, na primer pri uporabi beljakovin za gradnjo mi\u0161ic in drugih tkiv ter pri oksidaciji ma\u0161\u010dobnih kislin.<\/p>\n\n\n\n

Dobri viri lahko prebavljivih beljakovin<\/strong> so potrebni za gradnjo vseh tkiv, zlasti mi\u0161ic, zato pravilna prehrana vklju\u010duje tudi dnevni vnos \u017eivil, kot so kakovostni mle\u010dni izdelki, ribe, jajca in meso, pri \u010demer je bolj priporo\u010dljivo u\u017eivati ribe in perutnino kot rde\u010de meso. Na tovrstni prehrani temelji zagotovo najbolj preu\u010devan in kakovosten na\u010din prehranjevanja, tj. mediteranska prehrana.<\/p>\n\n\n\n

S prehranskega vidika so fermentirani mle\u010dni izdelki<\/strong> odli\u010den vir izredno koristnih beljakovin, pa tudi probioti\u010dnih kultur, ki skrbijo za fermentacijo mle\u010dnega sladkorja \u2013 laktoze. Glede na vrsto probioti\u010dnih kultur obstajajo razli\u010dni fermentirani mle\u010dni izdelki, med katerimi izstopajo probioti\u010dni jogurti, kefir, acidofilno mleko in kislo mleko. Seveda ti izdelki vsebujejo tudi veliko kalcija, minerala, ki je klju\u010den za oblikovanje kostnega tkiva in pravilno delovanje mi\u0161ic.<\/p>\n\n\n\n

Ko gre za pravilno prehrano, so zeli\u0161\u010da<\/strong> nepogre\u0161ljiv del jedilnika. Poleg tega, da izbolj\u0161ajo okus vsake jedi, zmanj\u0161ajo potrebo po soljenju ter prispevajo k hranilnemu in \u00bbzdravilnemu\u00ab u\u010dinku obroka. Zeli\u0161\u010da, kot so bazilika, origano, peter\u0161ilj, timijan, kurkuma, ingver, cimet in druga, vsebujejo aktivne snovi, ki imajo svoje posebne dokazane u\u010dinke in ki delujejo v sinergiji z drugimi sestavinami jedi.<\/p>\n\n\n\n

Pravilna prehrana vklju\u010duje tudi ustrezno hidriranje<\/strong>. Najbolj\u0161i na\u010din za hidriranje telesa je pitje vode, ki mora biti osnovna teko\u010dina, ki jo zau\u017eijemo \u010dez dan. Priporo\u010den dnevni vnos vode je od 1,5 do 2 l. Naravna mineralna voda je vir \u0161tevilnih elektrolitov, kot so magnezij, kalcij in bikarbonat, ki izbolj\u0161ujejo absorpcijo vode ter prebavo in delovanje \u010drevesja. Poleg vode lahko ob\u010dasno pitje nesladkanih zeli\u0161\u010dnih \u010dajev prav tako pomembno pripomore k vnosu bioaktivnih snovi, ki imajo dokazane u\u010dinke na zdravje.<\/p>\n\n\n\n

Po drugi strani sokovi in druge sladkane pija\u010de ter pija\u010de s sladili vsebujejo velik dele\u017e enostavnih sladkorjev in aditivov, ki negativno vplivajo na \u010drevesno mikrobioto in \u010drevesno sluznico, njihovo vsakodnevno u\u017eivanje pa povzro\u010di neravnovesje v \u010drevesju in po\u0161kodbe \u010drevesnih celic.<\/p>\n\n\n\n

Zdaj je povsem jasno, kaj je pravilna prehrana in kaj je \u00bbdobra hrana\u00ab.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbDobra hrana\u00ab resni\u010dno hrani telo, skrbi za normalno in zdravo prebavo, kar prispeva k bolj\u0161emu delovanju presnove in imunskega sistema, to pa posledi\u010dno omogo\u010da, da la\u017eje in varneje dose\u017eemo bolj zdravo telesno te\u017eo. Premi\u0161ljeno na\u010drtovanje prehrane, kombiniranje \u017eivil in zadosten vnos teko\u010dine omogo\u010dijo dolgoro\u010dno vzdr\u017eno in varno pot do bolj zdrave telesne te\u017ee. Tak\u0161en na\u010din skrbi zase prispeva k ve\u010dji koncentraciji, telesni pripravljenosti in u\u010dinkovitosti pri vsakodnevnih dejavnostih. Le na ta na\u010din ne izgubimo motivacije in doslednosti pri izvajanju na\u010drta prehranjevanja in hidriranja. Sodoben pristop k pravilni prehrani brez redukcijskih diet, ki \u0161e dodatno ogro\u017eajo zdravje prebavil ter telo privedejo v stanje presnovne zmede in neravnovesja, je torej edina ustrezna in varna pot do zadovoljstva in uspeha.<\/p>\n\n\n <\/div>\n\n\n\n\n

\n
\n
\n
\n

Zdaj, ko\u00a0\u017ee\u00a0veste, kaj\u00a0sta\u00a0pravilna prehrana in\u00a0\u201ddobro\u201d\u00a0prehranjevanje\u00a0ter kako pomembno\u00a0je to\u00a0za zdravje prebavnega sistema, se\u00a0prijavite\u00a0v program Donat Vital in s sodobnim pristopom k pravilnemu\u00a0prehranjevanju\u00a0dosegajte\u00a0bolj zdravo telesno maso.<\/p>\n <\/div>\n

\n
Prijavite se v program Donat Vital<\/a><\/div><\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":5,"featured_media":177442,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[196],"tags":[],"class_list":["post-177440","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vital"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177440","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=177440"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177440\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":177566,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177440\/revisions\/177566"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/177442"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=177440"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=177440"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=177440"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}