{"id":181048,"date":"2023-07-07T07:37:44","date_gmt":"2023-07-07T05:37:44","guid":{"rendered":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/?p=181048"},"modified":"2024-07-05T15:46:09","modified_gmt":"2024-07-05T13:46:09","slug":"zaprtje-na-potovanju-vzroki-in-resitve","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/zaprtje-na-potovanju-vzroki-in-resitve\/","title":{"rendered":"Zaprtje na potovanju \u2013 vzroki in re\u0161itve"},"content":{"rendered":"
\n \n\n

Brezskrbna po\u010ditni\u0161ka potovanja hitro izgubijo \u010dar, \u010de se moramo v svojem dolgo pri\u010dakovanem prostem \u010dasu ukvarjati predvsem s prebavnimi motnjami. Ena od pogostih prebavnih te\u017eav na potovanju je zaprtje<\/strong>, ki po podatkih raziskav pesti tudi do 40 % ljudi.1,2 <\/sup>Obstipacija, bolj znana kot \u00bbzaprtje\u00ab, pomeni ote\u017eeno in neredno iztrebljanje, trdo blato ali ob\u010dutek nepopolne izpraznitve \u010drevesja<\/strong>, kar bistveno vpliva na kakovost potovanja in pove\u010duje ob\u010dutek nelagodja. Poleg navedenega je lahko zaprtje tudi vzrok za vrsto drugih te\u017eav, kot so bole\u010dine v trebuhu, slabost, napihnjenost, pa tudi ob\u010dutke te\u017ee, utrujenosti in \u0161ibkosti, kar ima za posledico izogibanje gibanju, izpu\u0161\u010danje obrokov in druge te\u017eave na potovanju.3<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Eno od pogostih vpra\u0161anj je:  Zakaj na potovanju prihaja do zaprtja in neprijetnih prebavnih simptomov?<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

Vzroki za zaprtje na potovanju so \u0161tevilni in vklju\u010dujejo: spremembe prehranjevalnih navad, zmanj\u0161anje telesne dejavnosti zaradi dalj\u0161ega sedenja, zmanj\u0161an vnos teko\u010dine, spremembe v spalnih navadah, izpostavljenost \u010dustvenemu stresu ob odlaganju iztrebljanja in ignoriranju potrebe po odhodu na strani\u0161\u010de. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Spremembe prehranjevalnih navad<\/strong> obsegajo cel niz s hrano povezanih potovalnih vedenjskih vzorcev, ki jih pogosto spremljajo prebavne te\u017eave. Na primer, zelo pogosta praksa na potovanjih je izpu\u0161\u010danje obrokov<\/strong>, ki negativno vpliva na gibljivost \u010drevesja in lahko povzro\u010di utrujenost, glavobol, \u017eiv\u010dnost, pomanjkanje koncentracije itd. Ustrezen razpored obrokov pred in med potovanjem podpira delovanje prebavnega sistema in spodbuja \u010drevesje, da naravno spro\u017ei refleks iztrebljanja, s \u010dimer se zmanj\u0161a tveganje za zaprtje. <\/p>\n\n\n\n


Poseganje po hitrih obrokih, prigrizkih in predelanih \u017eivilih <\/strong>je \u0161e ena od zna\u010dilnosti potovanj, pri \u010demer razpolo\u017eljivost tak\u0161ne hrane in impulzivne \u017eelje prevladajo nad na\u0161imi ustaljenimi (in obi\u010dajno kakovostnej\u0161imi) prehranjevalnimi vzorci. Ta hrana vsebuje ve\u010dje koli\u010dine nasi\u010denih ma\u0161\u010dob in sladkorja, kar je povezano tudi z ve\u010djim tveganjem za zaprtje.4<\/sup> Hitri obroki, sladkarije, sendvi\u010di in slani prigrizki, \u010deprav so energijsko bogati, ne zagotavljajo prehransko uravnote\u017eenega obroka, poleg tega pa z njihovim u\u017eivanjem na potovanjih pogosto zanemarimo sadje in zelenjavo ter polnovredna \u017eita, tako da zau\u017eijemo manj vlaknin in teko\u010dine. Prehranske vlaknine so zelo pomembne za normalno delovanje \u010drevesja: topne vlaknine iz sadja in zelenjave (pektini)<\/strong> se v vodi razgradijo in ustvarijo gelu podobno strukturo, ki \u0161\u010diti celoten prebavni sistem in pomaga pri tvorbi blata, medtem ko netopne vlaknine iz polnovrednih \u017eit (celuloza, hemiceluloza in lignin) <\/strong>pove\u010dajo volumen blata, kar olaj\u0161a gibanje \u010drevesja in zmanj\u0161a tveganje za zaprtje. Ravno sinergijsko delovanje topnih in netopnih vlaknin bi lahko ozna\u010dili za enega glavnih dejavnikov, ki uravnavajo praznjenje \u010drevesja, s \u010dimer se zmanj\u0161a tveganje za zaprtje na potovanjih, ne smemo pa spregledati niti dodatnih koristi za zdravje in kakovost \u017eivljenja.5<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Za nemoteno delovanje na\u0161ega prebavnega sistema in vseh drugih sistemov v telesu je pomemben zadosten vnos teko\u010dine (naravne mineralne vode). Na potovanjih pogosto zavestno zmanj\u0161amo vnos teko\u010dine<\/strong>, da bi se izognili obiskom strani\u0161\u010da, ali pa pijemo velike koli\u010dine kave in sladkanih gaziranih pija\u010d, ki na potovanju nikakor niso ustrezna teko\u010dina.  <\/p>\n\n\n\n

Na\u0161e telo ves \u010das izgublja teko\u010dino (z dihanjem, potenjem, uriniranjem, iztrebljanjem itd.), to teko\u010dino pa moramo nadomestiti, da bi se izognili dehidraciji. Izogibanje in zmanj\u0161evanje vnosa teko\u010dine med potovanjem lahko povzro\u010dita zaspanost, zmanj\u0161ano znojenje in uriniranje, neravnovesje mineralov, omoti\u010dnost, glavobol in prebavne te\u017eave, kot je zaprtje. Nezadosten vnos teko\u010dine poleg tega ote\u017euje iztrebljanje, volumen blata se zmanj\u0161a, kar upo\u010dasni prebavo ter lahko privede do kr\u010dev in bole\u010din v trebuhu. <\/p>\n\n\n\n

Zmanj\u0161anje telesne aktivnosti <\/strong>je na potovanju pogost pojav, zato moramo poskrbeti, da se \u010dim ve\u010d gibljemo (npr. med postanki). Telesna aktivnost prina\u0161a \u0161tevilne koristi in zagotavlja bolj\u0161o prekrvitev prebavil, kar olaj\u0161a prebavo in absorpcijo hranil, hkrati pa spodbuja peristaltiko in delovanje \u010drevesja ter krepi in aktivira trebu\u0161ne mi\u0161ice, ki podpirajo prebavni sistem.6<\/sup><\/p>\n\n\n\n

Vpliv \u010dustvenega stresa na prebavo<\/strong> ni zanemarljiv, k temu pa gotovo prispevajo tudi sprememba okolja in vsakodnevnih navad ter negotovost in vznemirljivost potovanja. Vplivi dejavnikov, kot sta pomanjkanje spanja ali gne\u010da med potovanjem, lahko povzro\u010dijo stres in tako negativno vplivajo na delovanje nevrotransmiterjev v \u010drevesju. Te s stresom povezane spremembe imajo lahko neposreden vpliv na delovanje \u010drevesja, kar lahko vodi do zaprtja.7  <\/sup><\/p>\n\n\n\n

Ignoriranje potrebe po iztrebljanju \u2013 \u010de\u0161 \u00bbzdaj ni pravi trenutek\u00ab \u2013 lahko privede do dodatnih ne\u017eelenih zapletov. Potreba nato oslabi, iztrebljanje pa postane redkej\u0161e, bolj bole\u010de in te\u017eavno. <\/p>\n\n\n <\/div>\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n \n\n

Zaprtje na potovanju \u2013 kako se izogniti negativnim simptomom ali jih zmanj\u0161ati? <\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Top 6 nasvetov: <\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. Ne izpu\u0161\u010dajte obrokov.<\/strong> Po priporo\u010dilih naj bi dnevno zau\u017eili \u0161tiri obroke, od tega tri glavne: zajtrk, kosilo in ve\u010derjo, lahko pa tudi malico.  \u010ceprav se tak\u0161en ritem obrokov na potovanju ne zdi najbolj prakti\u010den, pa omogo\u010da pravilno delovanje prebavil in pozitivno vpliva na splo\u0161no stanje telesa, tako da lahko na potovanju nemoteno u\u017eivamo. Ve\u010dje \u0161tevilo manj\u0161ih obrokov nam poleg tega omogo\u010da, da poskusimo zna\u010dilne lokalne jedi, s \u010dimer spoznavamo kulturo in obi\u010daje. <\/li>\n\n\n\n
  2. Zavestno izbirajte \u017eivila, ki jih u\u017eivate.<\/strong> \u010ceprav se zdi, da je polpripravljena in pripravljena hrana, kot so sendvi\u010di, \u010dips, bonboni in sladkarije, idealna in hitrej\u0161a izbira za potovanje, pa s tem le navidezno in kratkoro\u010dno nadomestimo polnovreden obrok, kar ima lahko negativne posledice, ki nam pozneje ote\u017eijo potovanje in povzro\u010dijo zaprtje. V obroke moramo vklju\u010diti vse skupine \u017eivil (ma\u0161\u010dobe, beljakovine, ogljikove hidrate), da zagotovimo potrebno energijo in hranila, \u00bbnedol\u017ene\u00ab sladke prigrizke pa lahko nadomestimo s semeni, ore\u0161ki, fermentiranimi mle\u010dnimi izdelki s probiotiki in sadjem \u2013 samimi kakovostnimi izbirami! <\/li>\n\n\n\n
  3. Pozornost namenite \u017eivilom, ki so bogata z vlakninami.<\/strong> Priporo\u010dila za vnos vlaknin so 25\u201335 g\/dan (tj. 14 g\/100 kcal\/dan) za odrasle.  Navedena priporo\u010dila lahko dose\u017eemo, \u010de upo\u0161tevamo pravilo, po katerem naj bi na dan zau\u017eili 3 porcije zelenjave in 2 porciji sadja skupaj s polnovrednimi \u017eiti in polnovrednimi izdelki<\/strong>. Poleg tega ne smemo pozabiti na \u017ee omenjeno raznolikost obrokov in u\u017eivati sadje kot hranilno bogatej\u0161o \u00bbsladico\u00ab, ki je lahko del prigrizka ali posladek po glavnem obroku.8<\/sup><\/li>\n\n\n\n
  4. Zau\u017eijte dovolj teko\u010dine. <\/strong>Ob predpostavki, da hrana zadovolji 20 % na\u0161ih potreb po teko\u010dini, morajo po priporo\u010dilih \u017eenske zau\u017eiti 1,6 l (6\u20138 kozarcev) teko\u010dine, mo\u0161ki pa 2 l teko\u010dine na dan (8\u201310 kozarcev)<\/strong>.  Ta priporo\u010dila se nana\u0161ajo na vodo, naravno mineralno vodo ali sve\u017ee stisnjen nesladkan sadni sok ali \u010daj. Kava, napitki z veliko kofeina in sladkorja ter gazirani sokovi niso ustrezni nadomestki za vodo in lahko \u0161e poslab\u0161ajo \u017ee prisotne simptome prebavnih te\u017eav.9<\/sup><\/li>\n\n\n\n
  5. Poskrbite za telesno aktivnost, kadar je to mogo\u010de.  <\/strong>Telesna aktivnost podpira delovanje prebavnega sistema. Dolgotrajno sedenje v sklju\u010denem polo\u017eaju lahko zmanj\u0161a dotok krvi v medeni\u010dne organe, zato se je priporo\u010dljivo izogibati ve\u010durnemu sedenju ali pa med postanki na potovanju poskrbeti vsaj za raztezanje. <\/li>\n\n\n\n
  6. \u010cim bolj zmanj\u0161ajte u\u010dinke stresa. <\/strong>Spremembe vsakodnevnih navad in rutine na potovanju so lahko same po sebi stresne, prav tako sprememba okolja. Pomembno je, da prisluhnemo svojemu telesu in ne ignoriramo signalov in znakov, ki nam jih daje. Ustrezen re\u017eim spanja pred potovanjem ter redno iztrebljanje lahko bistveno zmanj\u0161ata tveganje za prebavne motnje in zaprtje na potovanju. <\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    \u010ceprav se na prvi pogled zdi, da je na\u010drtovanje prehranjevanja na potovanju zapleteno, ni nujno, da je tako, za zmanj\u0161anje prebavnih motenj in prepre\u010devanje zaprtja pa sta klju\u010dna pravilna prehrana in hidracija. Prehrana in hidracija, ki podpirata normalno delovanje prebavil, pripomoreta tudi k splo\u0161nemu dobremu po\u010dutju, kar je v situacijah, kot je potovanje, izjemno pomembno, da lahko \u010das na poti pre\u017eivimo kar najbolje.\u00a0<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Kako nam Donat pomaga ohranjati zdravje prebavnega sistema?<\/h2>\n\n\n\n

    Zaradi edinstvene kombinacije mineralov je Donat lahko odli\u010dna vsakodnevna pomo\u010d pri re\u0161evanju dolo\u010denih te\u017eav, kot sta zaprtje in zgaga, pa tudi pri prepre\u010devanju razli\u010dnih tegob prebavnega sistema. Upo\u0161tevati moramo, da ima prebava zelo \u0161irok pomen, Donat pa blagodejno vpliva na razli\u010dne dele prebavnega sistema, zato s pravilno prehrano in zdravim na\u010dinom \u017eivljenja skrbimo za zdravje prebavnega sistema kot celote.
    Poleg spodbujanja prebave in podpiranja normalnega delovanja prebave v njeni zadnji fazi, kar so dokazali s klini\u010dnimi presku\u0161anji, Donat zelo u\u010dinkovito re\u0161uje tudi problem zgage. Vendar pa Donat ugodno vpliva tudi na druge dele prebavnega sistema, saj podpira njihovo normalno delovanje.<\/p>\n\n\n\n

    Vsakodnevno pitje Donata podpira normalno delovanje prebavnega sistema in s tem vpliva na zdravje celotnega telesa. Za preventivo je treba piti 0,2 \u2013 0,3 l Donata zjutraj na te\u0161\u010de, 0,1 l pred kosilom in 0,1 \u2013 0,2 l pred ve\u010derjo. Najbolje je, da je sobne temperature.<\/p>\n\n\n\n

    \u010ce vas na potovanju mu\u010di zaprtje, potem popijte zjutraj na te\u0161\u010de 0,2 \u2013 0,3 l Donata in \u0161e 0,2 l pred ve\u010derjo. Jutranjo koli\u010dino lahko segrejete, da bo Donat topel (telesna temperatura, 37 \u00b0C), saj  bo tako u\u010dinek hitrej\u0161i, CO2<\/sub> pa bo izhlapel, saj CO2<\/sub> lahko pri ob\u010dutljivej\u0161ih ljudeh povzro\u010di napenjanje.<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

    Literatura: <\/strong><\/p>\n\n\n\n

    1<\/sup> Mearin F, Z\u00e1rate N, Sardi JA, Moreno-Osset E, Salis G. Traveler’s constipation. Am J Gastroenterol. 2003 Feb;98(2):507-9. doi: 10.1111\/j.1572-0241.2003.07249.x. PMID: 12591084.<\/p>\n\n\n\n

    2<\/sup> Tuteja AK, Talley NJ, Gelman SS, Alder SC, Thompson C, Tolman K, Hale DC. Development of functional diarrhea, constipation, irritable bowel syndrome, and dyspepsia during and after traveling outside the USA. Dig Dis Sci. 2008 Jan;53(1):271-6. doi: 10.1007\/s10620-007-9853-x. Epub 2007 Jun 5. Erratum in: Dig Dis Sci. 2008 Mar;53(3):870. Adler, Stephen C [corrected to Alder, Stephen C]. PMID: 17549631.<\/p>\n\n\n\n

    3<\/sup> MSD priru\u010dnik simptoma bolesti: Opstipacija u odraslih (placebo.hr)<\/a><\/p>\n\n\n\n

    4  <\/sup>Rollet M, Bohn T, Vahid F, On Behalf Of The Oriscav Working Group. Association between Dietary Factors and Constipation in Adults Living in Luxembourg and Taking Part in the ORISCAV-LUX 2 Survey. Nutrients. 2021 Dec 28;14(1):122. doi: 10.3390\/nu14010122. PMID: 35010999; PMCID: PMC8746799.<\/p>\n\n\n\n

    5 <\/sup>Dietary fiber: Essential for a healthy diet – Mayo Clinic<\/a><\/p>\n\n\n\n

    6 <\/sup>Wilson PB. Associations between physical activity and constipation in adult Americans: Results from the National Health and Nutrition Examination Survey. Neurogastroenterol Motil. 2020 May;32(5):e13789. doi: 10.1111\/nmo.13789. Epub 2020 Jan 6. PMID: 31905422.<\/p>\n\n\n\n

    7<\/sup> Yu-Ming Chang, Mohamad El-Zaatari & John Y Kao (2014) Does stress induce bowel dysfunction?, Expert Review of Gastroenterology & Hepatology, 8:6, 583-585, DOI: 10.1586\/17474124.2014.911659<\/p>\n\n\n\n

    8 <\/sup>Dietary recommendations for dietary fibre intake | Knowledge for policy (europa.eu)<\/a><\/p>\n\n\n\n

    9 <\/sup>Scientific Opinion on Dietary Reference Values for water | EFSA (europa.eu)<\/a><\/p>\n\n\n <\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":5,"featured_media":181077,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[70],"tags":[],"class_list":["post-181048","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prebava"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/181048","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=181048"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/181048\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":217475,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/181048\/revisions\/217475"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/181077"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=181048"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=181048"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/donat.wp.dev.optiweb.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=181048"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}